JAKA REPANŠEK, RePublis d.o.o.
Jaka Repanšek se poklicno in strokovno ukvarja z medijskim pravom, internetnim pravom, pravom oglaševanja in pravom informacijskih tehnologij. Med drugim sodeluje s Slovensko oglaševalsko zbornico in je soavtor knjige Medijsko pravo. Več o njem izveste tukaj, v svežem intervjuju pa razkriva med drugim tudi, čemu bomo morali v prihodnje dati še več poudarka.
Od uvedbe GDPR-ja je minilo eno leto. Kako se je njegova uvedba izkazala v praksi?
Čeprav je od uveljavitve uredbe GDPR minilo že eno leto, je vseeno še prezgodaj za konkretno oceno, kaj nam uredba resnično prinaša v praksi. Njeno bistvo je prav v njeni pravni naravi – kot uredba je neposredno veljavna v vseh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in to je dobro. Uredba pa ima še precej širši vpliv in pomen – spoštovati jo morajo tudi podjetja in organizacije, ki sicer niso »doma« v Evropski uniji, vendar pa pri svojem delu uporabljajo osebne podatke ali ponujajo blago in storitve na območju Evropske unije. GDPR ima velik vpliv tudi na slovensko gospodarstvo, saj se v večini gospodarskih dejavnosti obdeluje precejšnja količina osebnih podatkov, slovensko gospodarstvo pa je v veliki meri izvozno naravnano, kar pomeni tudi izmenjavo osebnih podatkov s subjekti v tujini.
V praksi opažamo, da je velika večina podjetij GDPR ustrezno uvedla v poslovne procese, nekateri pa z uvedbo večjih sprememb še oklevajo, pri čemer se pogosto sklicujejo na dejstvo, da na Slovenija še vedno ni sprejela novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Vsekakor pa bo »neformalnega prehodnega obdobja« kmalu konec, saj se napoveduje skorajšnji sprejem novega zakona (ZVOP-2), ki bo Informacijskemu pooblaščencu olajšal tudi izvajanje inšpekcijskih (prekrškovnih) postopkov.
Na katere nove uredbe oziroma spremembe moramo biti pozorni v prihodnosti in zakaj?
Zlasti moramo biti pozorni na pravne podlage, ki jih imamo za obdelavo osebnih podatkov – prepogosto pozabljamo, da osebne privolitve (soglasja) niso edina pravna podlaga – teh je 6, med njimi velja posebej izpostaviti zakonsko in pogodbeno podlago ter t.i. zakoniti interes. Po enem letu je tudi skrajni čas, da preverimo splošne pogoje poslovanja, politiko zasebnosti, določbe o piškotkih in druge splošne pravne akte, ki so povezani z GDPR.
Katera so tri ključna pravna področja, ki jih morajo vsaj okvirno poznati tudi Menedžerji za digitalno poslovanje?
Prav vsi moramo poznati osnovna pravila na področju intelektualne lastnine, zlasti avtorskih pravic, predpise s področja varstva osebnih podatkov (GDPR, ZVOP...) ter splošna pravila obligacijskega prava, ki veljajo v digitalni sferi (sklepanje pogodb na daljavo, jamčevanja, splošne pogoje poslovanja ipd.).
Ste eden od predavateljev NETFORK Akademije... Kakšne so vaše dosedanje izkušnje z udeleženci?
Odlične. Udeležencem se pozna, da so večinoma že izkušeni na področju digitalnega poslovanja in da se s snovjo, ki jo podajamo, ne srečujejo prvič. Vprašanja so aktualna in koncentracija slušateljem ne pade niti v poznih popoldanskih urah. Najbolj pomembno pa je, da se prav vsi udeleženci zavedajo pomembnosti znanja, ki ga podajamo na NETFORK Akademiji.
Zakaj se jo je vredno udeležiti in komu jo še posebej priporočate? So potrebna kakšna predznanja?
Posebna predznanja niso potrebna, je pa vsekakor koristno, da slušatelji v praksi delajo na področju digitalnega poslovanja. A snov je prilagojena prav vsem. Udeležbo pa toplo priporočam vsem, ki se pri svojem delu vsaj deloma ukvarjajo z izzivi digitalnega okolja, komunikacij, marketinga in digitalnega poslovanja. Vabljeni, da se nam pridružite!
